Koliko Slovencev igra igre na srečo? Po podatkih Nacionalne raziskave NIJZ (zbrano leta 2023, objavljeno leta 2025) je v zadnjih 12 mesecih za denar igralo 11,1 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 74 let. Po tržni raziskavi Ipsos, ki jo v letnem poročilu navaja Loterija Slovenije, je leta 2025 katero koli igro na srečo vsaj enkrat igralo 81 odstotkov polnoletnih prebivalcev Slovenije. Obe številki sta pravilni: merita drugo vprašanje, na drugačnem vzorcu in v drugačnem letu. Kdor ju postavi eno ob drugo brez teh pojasnil, dobi vtis, da si podatki nasprotujejo, in prav to se v poročanju o temi pogosto zgodi. V nadaljevanju je pojasnjeno, kaj kateri vir dejansko meri in česa iz njega ni mogoče razbrati.

Trije viri, trije odgovori na isto vprašanje

Vprašanje »koliko Slovencev igra igre na srečo« v Sloveniji merijo trije viri, in noben od njih ne meri istega kot drugi. Nacionalna raziskava NIJZ je javnozdravstvena raziskava: sprašuje, ali je oseba v zadnjem letu igrala igro na srečo za denar, na reprezentativnem vzorcu prebivalcev, starih 15–74 let. Tržna raziskava Ipsos, ki jo v letnem poročilu navaja Loterija Slovenije, meri udeležbo: koliko polnoletnih prebivalcev je igralo katero koli igro na srečo, ne glede na to, ali gre za igre Loterije ali drugih ponudnikov. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) pa v svojih zbirnih podatkih ne meri ljudi, temveč denar in vstope: bruto prihodek od iger (BPI) ter obiske igralnic in igralnih salonov.

Definicija NIJZ igre na srečo razlaga široko in vanje šteje tudi loterijo, tombolo in srečke, zato razlike med 11,1 in 81 odstotka ni mogoče pojasniti s trditvijo, da Slovenci loterije preprosto ne štejejo med igre na srečo. Vzroka za to razliko noben od virov ne pojasni, zato ga tudi to besedilo ne razlaga, le pokaže, kje razlika nastane.

VirKaj meriLetoPopulacijaČesa ne pove
NIJZvedenje: igranje v zadnjem letu202315–74 lettrenda, deleža igranja prek spleta
Ipsos / Loterija Slovenijeudeležbo: katera koli igra v zadnjem letu2025polnoletnimetodike vzorčenja
Furs, BPIdenar: bruto prihodek od iger2025ni populacija osebštevila igralcev
Furs, vstopiobiske igralnic in salonov2025ni populacija osebštevila obiskovalcev

Kdo igra: podatki NIJZ po spolu in starosti

Med prebivalci, ki so v zadnjem letu igrali igro na srečo za denar, je razlika med spoloma velika: igralo je 15,8 odstotka moških in 6,1 odstotka žensk, razlika pa je statistično značilna. Po starosti je igranje najpogostejše med osebami, starimi od 30 do 34 let (15,9 odstotka), sledijo osebe med 40. in 44. letom (13,5 odstotka) ter mladi odrasli med 20. in 24. letom (11,5 odstotka).

Starost15–1920–2425–2930–3435–3940–4445–4950–5455–5960–6465–6970–74Vsi
Delež5,9 %11,5 %10,9 %15,9 %12,8 %13,5 %12,1 %12,3 %11,1 %9,9 %8,4 %6,1 %11,1 %

Skupina 15–19 let v raziskavi vključuje tudi mladoletnike, čeprav zakon udeležbo pri igrah na srečo dovoljuje šele od 18. leta starosti. Vrednosti v najmlajši in nekaterih drugih starostnih skupinah NIJZ označuje kot manj zanesljive ocene, saj temeljijo na manjšem številu anketirancev. Pomembno je razlikovati, na kaj se odstotki nanašajo: 15,8 in 6,1 odstotka merita delež med vsemi prebivalci ustreznega spola, medtem ko podatki o vrstah iger v nadaljevanju kažejo deleže med igralci samimi, torej med tistimi 11,1 odstotka, ki so v zadnjem letu sploh igrali.

Katere igre na srečo igrajo in koliko zanje zapravijo

Med igralci je daleč najpogostejša loterija, tombola in podobne igre: igra jih 80,6 odstotka vseh, ki so v zadnjem letu igrali karkoli, pri čemer je delež med ženskami višji kot med moškimi. Pri moških so bolj zastopane športne stave in igre s kartami.

Vrsta igre (med igralci)VsiMoškiŽenske
Loterija, tombola in podobne igre80,6 %76,7 %91,1 %
Srečke16,6 %14,7 %21,8 %
Športne stave19,5 %25,7 %2,9 %
Igre s kartami7,0 %8,8 %2,1 %
Igre na igralnih avtomatih6,0 %7,4 %2,1 %

Preostale igre, med njimi zasebne stave, igre na srečo znotraj videoiger, igre spretnosti, stave na konje ali pse in igre s kockami, ima med igralci vsaka manj kot štiri odstotke; najvišji delež med njimi dosežejo zasebne stave, in sicer 3,2 odstotka. Igre se močno razlikujejo tudi po starosti: med igralci, starimi 15–19 let, loterijo izbere 24,5 odstotka, med tistimi, starimi 65–69 let, pa kar 93,6 odstotka; pri športnih stavah je razmerje obratno, 57,3 odstotka pri najmlajših in le 3,0 odstotka pri najstarejših. NIJZ vrednosti najmlajše starostne skupine označuje kot manj zanesljivo oceno zaradi majhnega števila anketirancev.

Glede zneskov je 68,6 odstotka igralcev v enem dnevu največ zastavilo od 2 do 10 evrov, 21,0 odstotka od 11 do 100 evrov, 3,1 odstotka od 101 do 1.000 evrov in 0,2 odstotka od 1.001 do 10.000 evrov; pri moških so višji zneski pogostejši kot pri ženskah (25,2 proti 9,8 odstotka v razredu od 11 do 100 evrov). Gre za največji dnevni znesek, ne za povprečno ali letno porabo. Podatka o deležu igranja prek spleta NIJZ ne objavlja, prav tako publikacija ne kaže trenda glede na starejše vzorce raziskave.

Koliko igralcev je v tveganju za zasvojenost

Delež igralcev z zmerno-visokim tveganjem za zasvojenost z igrami na srečo znaša po podatkih NIJZ 4,1 odstotka, znake zasvojenosti pa izkazuje 0,1 odstotka vseh igralcev iger na srečo. Obe številki se nanašata na 918 anketirancev, ki so v zadnjem letu igrali, ne na celotno populacijo prebivalcev. Tveganje je pri moških višje kot pri ženskah (5,4 proti 1,6 odstotka), po starosti pa najvišje pri mlajših igralcih: 13,2 odstotka pri starosti 15–19 let in 12,8 odstotka pri starosti 20–24 let, pri čemer gre za majhne skupine znotraj že tako omejenega vzorca 918 oseb.

Regionalne razlike v tveganju NIJZ sicer meri, vendar niso statistično značilne, zato jih to besedilo ne navaja. Metoda temelji na vprašalniku GDT s štirimi postavkami po merilih MKB-11; za znake zasvojenosti šteje odgovor »pogosto« ali »zelo pogosto« na vse štiri postavke, kar je strog kriterij. Vprašalnik PGSI je bil sicer del raziskave, vendar rezultatov po tej metodi NIJZ ne objavlja. Deležev tudi ni mogoče preračunati na število oseb, saj publikacija absolutnih števil ne navaja.

Podrobnejši seznam znakov, ob katerih je smiselno poiskati pogovor s strokovnjakom, ponuja ločena stran o znakih zasvojenosti z igrami na srečo. Za bližnje, ki jih skrbi za nekoga drugega, je namenjena stran o tem, kako pomagati bližnjemu, ki ima težave z igrami na srečo, o poteh do strokovne pomoči pa podrobneje govori ločen članek o pomoči pri zasvojenosti z igrami na srečo. Brezplačna in zaupna pomoč je na voljo pri Centru Šteker, telefon 080 2016, ter pri programu Mladi hazarder za osebe do 29. leta starosti, zaupna linija 040 88 99 18.

Koliko denarja ostane v igrah na srečo: podatki Fursa

Po zbirnih podatkih Fursa je bruto prihodek od iger (BPI), torej vsa vplačila, zmanjšana za izplačane dobitke, brez napitnin in vstopnin, v letu 2025 znašal 374,56 milijona evrov za celotno področje iger na srečo v Sloveniji. Od tega je na klasične igre na srečo odpadlo 90,95 milijona evrov, na posebne igre na srečo pa 283,61 milijona evrov, kar je po lastnem izračunu na podlagi podatkov Fursa približno 76 odstotkov celotnega BPI. Glede na leto 2024 je BPI leta 2025 zrasel za približno 1 odstotek, glede na leto 2019 pa za približno 16 odstotkov.

BPI (mio. EUR)20152019202020212022202320242025
Celotno področje302,50322,16188,15195,67333,24354,91370,85374,56
Klasične igre na srečo62,9068,0561,2863,1675,4476,7189,0890,95
Posebne igre na srečo239,60254,11126,86132,51257,80278,19281,78283,61
– igralnice139,76158,8375,4979,11152,90167,15176,35181,51
– igralni saloni99,8495,2851,3853,40104,90111,04105,43102,10

V letih 2020 in 2021 je BPI upadel na 188,15 oziroma 195,67 milijona evrov, kar sovpada z leti epidemije covida-19; Furs vzroka za padec v svojih podatkih ne navaja, zato besedilo ne trdi ničesar o dolžini zaprtja igralnic v tem obdobju. Dajatve, torej koncesijska dajatev in davek od iger na srečo brez davka na srečke, so leta 2025 znašale 135,86 milijona evrov.

Furs podatkov o igrah na srečo prek interneta ne izloča posebej: celotno področje sestavljajo le klasične igre na srečo, igralnice in igralni saloni, zato iz njih ni mogoče trditi, kolikšen delež BPI prihaja od spletnih iger. Bruto prihodek od klasičnih iger na srečo po podatkih Fursa (90,95 milijona evrov) prav tako ni isto kot promet Loterije Slovenije (148,1 milijona evrov v letu 2025, kar po njenem letnem poročilu pomeni vsa vplačila v igre, povečana za 10-odstotni davek od srečk); gre za dve različni meritvi, ki ju ni smiselno postavljati eno ob drugo.

Obiski igralnic niso število igralcev

Furs za leto 2025 poroča o 2,66 milijona obiskov posebnih iger na srečo, od tega 1,32 milijona v igralnicah in 1,34 milijona v igralnih salonih; leta 2019 jih je bilo 3,31 milijona. V gradivu Fursa je graf poimenovan »Vstopi 2025«, kar je pomembno: gre za vstope, ne za osebe. Prvič, en sam igralec lahko v igralnico vstopi tudi stokrat na leto. Drugič, iz tega podatka torej ni mogoče izračunati, koliko različnih ljudi je igralnice dejansko obiskalo; trditev, da je »2,66 milijona Slovencev obiskalo igralnice«, je zato napačna.

Zanimivo je, da je BPI posebnih iger na srečo leta 2025 nad ravnjo iz leta 2019, medtem ko je vstopov okoli petino manj; to je zgolj opažanje, saj Furs vzroka za to razliko ne pojasnjuje. Konec leta 2025 je v Sloveniji delovalo devet igralnic, 23 igralnih salonov, 199 igralnih miz in 6.373 igralnih avtomatov (leta 2024 12 igralnic in 7.280 avtomatov).

Koliko Slovencev igra igre na srečo prek spleta

Podatek o deležu prebivalstva, ki igra igre na srečo prek spleta, v Sloveniji ni javno dostopen: NIJZ ga ne meri, Furs pa v svojih zbirnih podatkih spletnih iger ne izloča posebej od igralnic in igralnih salonov. Delni vpogled ponuja le letno poročilo Loterije Slovenije: v letu 2025 je splet prinesel 39,5 milijona evrov prometa, kar je 26,7 odstotka celotnega prometa družbe, na novo pa se je registriralo več kot 28 tisoč igralcev, igre Loterije pa je vsaj enkrat prek spleta igralo več kot 136 tisoč igralcev. Ti podatki veljajo izključno za igre Loterije Slovenije, ne za celoten trg.

Po podatkih raziskave ESPAD za leto 2024 je med slovenskimi dijaki, starimi 15–16 let, ki so v zadnjem letu igrali za denar, prek spleta igralo 77 odstotkov, kar je med najvišjimi deleži v Evropi, tik za Švedsko (81 odstotkov). Celotne razširjenosti igranja med slovenskimi dijaki ta vir ne navaja.

Česa podatki ne povedo

Iz obstoječih virov ni mogoče razbrati: koliko različnih ljudi dejansko obišče igralnice, saj Furs meri le vstope; kolikšen delež celotne populacije igra prek spleta; ali se je delež igranja od zadnje objavljene raziskave NIJZ spremenil, ker je na voljo le en val podatkov; koliko veljavnih samoprepovedi je trenutno v veljavi, ker Furs teh števil ne objavlja; koliko ljudi ima dejansko težave z igrami na srečo, saj NIJZ objavlja le deleže med igralci, ne absolutnih števil; in po kakšni metodologiji je bila izvedena raziskava Ipsos za Loterijo Slovenije, ker letno poročilo tega ne razkriva. Vsak od teh podatkov ima svoje leto: najnovejši podatki o denarju in vstopih so za leto 2025 (Furs), podatki o vedenju ljudi pa za leto 2023 (NIJZ).

Kako brati statistiko o igrah na srečo

Pri vsakem podatku o igrah na srečo je smiselno najprej preveriti, kdo ga je izmeril, v katerem letu, na kateri populaciji in ali gre za delež med vsemi prebivalci ali le med igralci. Šele nato ima številka pomen. Splošna načela, na katerih temelji zmerno in nadzorovano igranje, so zbrana na strani o odgovornem igranju, pregled orodij za omejevanje in prekinitev igranja pa na strani o samoprepovedi, omejitvah in pomoči. Besedilo pojasnjuje javno dostopne podatke in ni strokovni ali zdravstveni nasvet.

Pogosta vprašanja

Koliko Slovencev igra igre na srečo?

Po Nacionalni raziskavi NIJZ (2023) je v zadnjih 12 mesecih za denar igralo 11,1 odstotka prebivalcev, starih 15–74 let. Po tržni raziskavi Ipsos, ki jo navaja letno poročilo Loterije Slovenije za leto 2025, je katero koli igro na srečo vsaj enkrat igralo 81 odstotkov polnoletnih prebivalcev. Obe številki veljata hkrati, saj merita različni vprašanji.

Zakaj se podatki NIJZ in raziskave Ipsos tako razlikujejo?

Raziskavi se razlikujeta po vprašanju, starostnem razponu in izvajalcu: NIJZ sprašuje po vedenju v zadnjem letu med prebivalci, starimi 15–74 let, Ipsos pa po udeležbi med polnoletnimi prebivalci za Loterijo Slovenije. Vzroka za razliko v obsegu noben od virov izrecno ne pojasni.

Katere igre na srečo Slovenci igrajo najpogosteje?

Med igralci je daleč najpogostejša loterija, tombola in podobne igre, ki jih igra 80,6 odstotka vseh, ki so v zadnjem letu sploh igrali. Sledijo srečke (16,6 odstotka) in športne stave (19,5 odstotka), pri čemer so slednje precej pogostejše med moškimi kot med ženskami.

Ali moški igrajo igre na srečo pogosteje kot ženske?

Da. Po podatkih NIJZ je v zadnjem letu igralo 15,8 odstotka moških in 6,1 odstotka žensk. Razlika je statistično značilna in se ponovi tudi pri tveganju za zasvojenost, kjer je delež pri moških 5,4 odstotka, pri ženskah pa 1,6 odstotka.

Koliko ljudi v Sloveniji ima težave z igrami na srečo?

NIJZ ocenjuje, da ima 4,1 odstotka igralcev zmerno-visoko tveganje za zasvojenost, znake zasvojenosti pa izkazuje 0,1 odstotka igralcev. Oba deleža se nanašata na tiste, ki so igrali, ne na celotno populacijo, absolutnega števila oseb pa NIJZ ne objavlja.

Koliko denarja ostane prirediteljem iger na srečo v Sloveniji?

Po podatkih Fursa je bruto prihodek od iger na srečo (BPI) v letu 2025 znašal 374,56 milijona evrov za celotno področje, od tega 90,95 milijona evrov pri klasičnih in 283,61 milijona evrov pri posebnih igrah na srečo, torej v igralnicah in igralnih salonih.

Koliko ljudi obišče slovenske igralnice?

Furs za leto 2025 poroča o 2,66 milijona vstopov v igralnice in igralne salone, kar pa ni število ljudi: en igralec lahko vstopi tudi stokrat na leto. Koliko različnih oseb je igralnice dejansko obiskalo, iz teh podatkov ni mogoče izračunati.

Koliko Slovencev igra igre na srečo prek spleta?

Podatek za celotno populacijo ni javno dostopen, saj ga NIJZ ne meri, Furs pa spletnih iger v zbirnih podatkih ne loči od igralnic in salonov. Loterija Slovenije za leto 2025 poroča, da je splet prinesel 26,7 odstotka njenega prometa in več kot 136 tisoč igralcev, kar pa velja le za njene igre.

Viri