Kdo v Sloveniji sploh sme prirejati igre na srečo in kdo to preverja? Prirejanje iger na srečo je po Zakonu o igrah na srečo (ZIS) izključna pravica države: prirejati jih sme le, kdor ima koncesijo vlade ali dovoljenje pristojnega organa. Spletne igre na srečo sme prirejati samo obstoječi koncesionar, nadzor nad tem izvaja Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Za igralca to pomeni, da edini zanesljiv dokaz o dovoljenju ni videz strani, temveč vpis v register Ministrstva za finance. V nadaljevanju je pojasnjeno, kaj ZIS razlikuje, kdo sme prirejati igre na srečo, kaj nadzorni organ dejansko lahko naredi in česa ne ter kam se obrnete, če potrebujete pomoč.

Zakon o igrah na srečo na kratko

Zakon o igrah na srečo (ZIS) je bil sprejet 9. 5. 1995, veljati je začel 3. 6. 1995. Trenutno veljavno besedilo je objavljeno kot uradno prečiščeno besedilo v Uradnem listu RS, št. 14/11, s poznejšimi spremembami 108/12, 11/14 (popravek) in 40/14 (ZIN-B), konsolidirano v PISRS pod oznako NPB 10.

Zadnja vsebinska novela je ZIS-E (Uradni list RS, št. 108/12): veljala je od dneva po objavi, uporabljati pa se je začela 1. 1. 2013, ko je nadzor prešel z nekdanjega urada na davčno upravo, danes Finančno upravo. Poznejša novela ZIN-B (Uradni list RS, št. 40/14 z dne 3. 6. 2014) je spremenila le drugi odstavek 109. člena, torej gre za formalen popravek. Od takrat ZIS vsebinsko ni bil noveliran.

Temeljno pravilo postavlja 3. člen: »Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije, razen če s tem zakonom ni drugače določeno. Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.« Zakon torej ne razlikuje glede na sedež ponudnika, temveč glede na to, ali ima koncesijo ali dovoljenje. Polno besedilo je na voljo na PISRS.

Klasične, posebne in spletne igre na srečo

ZIS loči tri vrste iger na srečo, ta razmejitev pa določa, kdo jih sme prirejati in kako se obdavčijo dobitki. Klasične igre na srečo (10. člen) so številčne loterije, srečke s takoj znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto ter športne napovedi in športne stave. Posebne igre na srečo (53. člen) so igre proti igralnici: ruleta, karte, kocke, igralni panoji in igralni avtomati. Zadnji odstavek 53. člena posebej izključi spletne stave iz posebnih iger na srečo, zato te spadajo med klasične igre na srečo. Spletne igre na srečo so opredeljene v 3.a členu.

Vrsta igerPrimeriKdo prirejaDavek na dobitek
Klasične igre na srečoloto, srečke, športne stavekoncesionar ali imetnik dovoljenja15 % nad 300 €
Posebne igre na srečoruleta, igralni avtomati, kartekoncesionar za igralnicose ne plača
Spletne igre na srečospletna igralnicaobstoječi koncesionar (3.a člen)se ne plača

Nagradne igre v blagu in storitvah po zakonu niso igre na srečo (5. člen); to je pomembno predvsem pri vprašanju, kdaj je za neko akcijo sploh potrebna koncesija.

Kdo sme prirejati igre na srečo

3. člen ZIS določa številčno omejitev: »… največ dva prireditelja, vlada pa lahko dodeli največ 15 koncesij … v igralnicah in 45 koncesij … v igralnih salonih.« Za spletne igre na srečo je merilo drugačno. 3.a člen dovoljuje njihovo prirejanje samo ponudniku, ki že ima koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger ali koncesijo za posebne igre v igralnici, in to le za igro, določeno v koncesijski pogodbi. Njegov sistem mora biti povezan z informacijskim sistemom nadzornega organa, kar natančneje pojasnjuje stran o tem, kaj koncesija za spletne igre na srečo tehnično pomeni.

Register Ministrstva za finance je leta 2026 pokazal naslednjo sliko: tri spletne domene, vse v lasti ene družbe (Casino Portorož, d. d.); klasične igre prirejata Loterija Slovenije, d. d., in Športna loterija in igre na srečo, d. d.; kamnite igralnice imata dva koncesionarja, Casino Portorož in HIT. Poimenski seznam vseh koncesionarjev in njihovih domen je na seznamu igralnic s koncesijo v Sloveniji; ta stran pove, katera domena dejansko pripada koncesionarju.

Kdo podeli koncesijo in kdo izvaja nadzor

Koncesije podeljuje Vlada Republike Slovenije, koncesijsko pogodbo pa v njenem imenu sklene minister, pristojen za finance. Ministrstvo za finance vodi registre koncesionarjev (3. člen) in odloča o dovoljenjih za občasno prirejanje klasičnih iger. Nadzorni organ je Finančna uprava Republike Slovenije, agendo pa v praksi izvaja Posebni finančni urad, ki potrjuje tudi pravila posameznih iger. Registri so objavljeni na gov.si pod razdelkom Igre na srečo, zadnja posodobitev 11. 8. 2026.

Kaj nadzorni organ preveri in česa ne more

Finančna uprava izvaja inšpekcijski nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Za prekrške lahko izreče globo, ob nedovoljenem prirejanju pa tudi stransko sankcijo odvzema igralnih naprav. Če ponudnik brez koncesije prireja spletne igre na srečo, nadzorni organ izda odločbo o prepovedi; če je ponudnik ne izvrši, predlaga sodišču omejitev dostopa do njegove spletne strani.

O tem odloča Upravno sodišče Republike Slovenije v sedmih dneh od prejema predloga nadzornega organa (107.a člen). Predlog določi obseg in način omejitve, pri čemer mora biti sorazmeren, tehnično izvedljiv in za ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč. Ta se lahko v treh dneh pritoži, o pritožbi pa najpozneje v 15 dneh odloči Vrhovno sodišče.

Za igralca to pomeni dvoje. Prvič, nedosegljiva stran ni dokaz, da je bila prej varna. Drugič, omejitev dostopa ne reši denarja, ki je do ponudnika že prišel.

Enako pomembno je, česa nadzorni organ ne počne. Ne rešuje posameznega spora med igralcem in ponudnikom, saj za to nima pristojnosti. Prva pot je zato pritožba pri koncesionarju samem, kot to predvideva 5. člen Pravilnika. Prav tako ne blokira plačil: po podatkih Fursa, kot so jih 23. 9. 2026 povzeli mediji, bi to zahtevalo izrecno zakonsko podlago. Javnega seznama blokiranih spletnih strani ni. Obstoj koncesije se zato preverja pozitivno, v registru, in ne v kakšni črni listi. Podrobneje o tem, kako preveriti ponudnika, kaj storiti pri izplačilu in kam nasloviti pritožbo, je na strani o preverjanju ponudnika, izplačilih in pritožbah.

Ponudniki brez slovenske koncesije

6. člen ZIS je nedvoumen: »Sprejemanje ali posredovanje vplačil, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.« Za kršitev tega člena zakon predvideva globe: 110. člen za pravno osebo določa razpon 30.000 do 250.000 evrov, sorodne sankcije veljajo tudi za storitve, povezane z nedovoljenim prirejanjem.

Tuja licenca, na primer licenca malteškega ali curaškega regulatorja, ni slovenska koncesija. Gre za dva različna dokumenta, izdana po dveh različnih pravnih redih, in eno ne nadomešča drugega. Enak logotip, enaka grafika in enako besedilo pri dveh spletnih straneh prav tako še ne pomenita istega ponudnika. V praksi preverjanja strank se je večkrat pokazalo, da imata dve strani enak logotip in enako besedilo, a različno domeno. Preverite koncesijo, ne videza.

Kaj to natančno pomeni za igralca pri ponudniku brez slovenske koncesije, pojasnjuje stran o tem, kaj zakon pomeni za igralca pri spletnih igralnicah brez slovenske koncesije.

Kaj zakon zahteva za zaščito igralcev

8. člen ZIS nalaga prireditelju, da igralca varuje pred tveganji: da mu ponudi napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje lahko poišče pomoč. Poseben mehanizem je samoprepoved po 9. členu: traja najmanj šest mesecev in največ tri leta, v tem obdobju pa je neodvolatelna. Velja na celotnem območju Republike Slovenije in se smiselno uporablja tudi za spletne igre na srečo. Vloži se pri prireditelju samem, v igralnici pisno, pri spletnem ponudniku pa po prijavi v igralni račun, ne prek eDavkov na Ministrstvo za finance; eDavki dajejo le obrazec in navodilo za postopek.

Zakonskih obveznih limitov vplačil ni. Pravilnik v 16. členu prireditelju nalaga le, da igralcu omogoči nastavitev najvišjega zneska za posamezno igro, sejo ali obdobje, in da igra ne preseže stanja na igralnem računu. 22. člen istega pravilnika zahteva, da so te omejitve, napotki in opozorilo o tveganjih igralcu prikazani. Starostna meja 18 let velja natančno tam, kjer jo zakon določa: za igralnico po 83. členu ZIS in za spletne igre na srečo po 3.a členu ZIS in 18. členu Pravilnika.

Če se ob igranju pojavi občutek izgube nadzora, je brezplačna pomoč na voljo na številki Center Šteker, 080 2016. Več o samoprepovedi, omejitvah in poteh do pomoči je na strani o samoprepovedi, omejitvah in pomoči, splošna načela odgovornega igranja pa so predstavljena posebej.

Davki: kdaj se dobitek obdavči

Pri klasičnih igrah na srečo velja Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (ZDDKIS): davek znaša 15 odstotkov, plača pa se le od dobitka, ki znaša 300 evrov ali več. Davek odtegne in plača prireditelj sam, zato igralcu ni treba ničesar prijaviti (2., 6. in 7. člen ZDDKIS).

Pri posebnih igrah na srečo, torej v igralnici, pri igralnih avtomatih in v spletni igralnici, se davek na dobitke ne plača, saj se ZDDKIS nanaša izključno na klasične igre. To razmejitev velja ločiti od Zakona o davku od iger na srečo (ZDIS), ki ureja davek prireditelja, ne dobitka igralca.

Za dobitke iz tujine, vključno s tistimi iz spletnih igralnic brez slovenske koncesije, veljajo dodatne podrobnosti in pridržki, pojasnjeni na strani o davku na dobitke iz spletne igralnice in iz tujine. Ločeno je obravnavan tudi davek na dobitek pri loteriji in športnih stavah.

Ali se zakon spreminja

Ministrstvo za finance je 2. 9. 2021 pripravilo predlog novele, vlada pa ga je 23. 2. 2022 predložila državnemu zboru: predvideval je do pet prirediteljev klasičnih iger in javne razpise za koncesije. Predlog ni bil sprejet, saj je bilo glasovanje 22. 3. 2022 blokirano s predlogom za posvetovalni referendum. Nalogo ministrstva glede spremembe ZIS na področju oglaševanja, z rokom 31. 12. 2025, je ministrstvo 14. 2. 2025 predlagalo črtati. Nov predlog zakona o igrah na srečo v javno dostopnih virih ni bil najden.

Članki v tem razdelku

Ta stran je izhodišče razdelka o zakonu, koncesijah in davkih. Naslednji članki posamezne teme obravnavajo podrobneje:

Pogosta vprašanja

Kateri zakon o igrah na srečo velja v Sloveniji?

Igre na srečo v Sloveniji ureja Zakon o igrah na srečo (ZIS), sprejet 9. 5. 1995 in veljaven od 3. 6. 1995. Trenutno veljavno besedilo je objavljeno kot uradno prečiščeno besedilo v Uradnem listu RS, št. 14/11, z nekaterimi poznejšimi popravki. Nadzor nad izvajanjem zakona od leta 2013 izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.

Kdo po zakonu o igrah na srečo nadzira prirejanje v Sloveniji?

Nadzorni organ je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), agendo pa v praksi izvaja Posebni finančni urad. Koncesije podeljuje Vlada Republike Slovenije, koncesijsko pogodbo pa v njenem imenu podpiše minister, pristojen za finance. Ministrstvo za finance vodi tudi javne registre koncesionarjev.

Koliko ponudnikov ima koncesijo za spletne igre na srečo?

Po registru Ministrstva za finance iz leta 2026 ima koncesijo za spletne igre na srečo ena sama družba, ki jih ponuja na treh spletnih domenah. Poimenski seznam vseh koncesionarjev, tudi za kamnite igralnice in klasične igre, je na strani o igralnicah s koncesijo v Sloveniji.

Kakšna je razlika med klasičnimi in posebnimi igrami na srečo?

Klasične igre na srečo (10. člen ZIS) so na primer loterije, srečke, tombole, loto ter športne napovedi in stave; prireja jih koncesionar ali imetnik dovoljenja, dobitek nad 300 evrov pa se obdavči s 15 odstotki. Posebne igre na srečo (53. člen) so igre proti igralnici, na primer ruleta, karte in igralni avtomati; prireja jih le koncesionar za igralnico, davek na dobitek pa se pri njih ne plača. Spletne stave po zadnjem odstavku 53. člena spadajo med klasične igre na srečo (10. člen).

Ali lahko Furs zapre spletno stran ponudnika brez koncesije?

Furs sam spletne strani ne zapre. Pri nedovoljenem prirejanju izda odločbo o prepovedi, če pa je ponudnik ne izvrši, sodišču predlaga omejitev dostopa. O predlogu v sedmih dneh odloči Upravno sodišče, ponudnik pa se lahko v treh dneh pritoži na Vrhovno sodišče.

Ali je tuja licenca enaka slovenski koncesiji?

Ne. Tuja licenca in slovenska koncesija sta dva različna dokumenta, izdana po dveh različnih pravnih redih. Za prirejanje spletnih iger na srečo v Sloveniji je potrebna koncesija po ZIS, ne glede na to, kje ima ponudnik sedež ali kakšno tujo licenco morda ima.

Od katere starosti je dovoljeno igranje v igralnici in na spletu?

V igralnici je dovoljeno igranje od 18 let, kar določa 83. člen ZIS. Enaka starostna meja velja za spletne igre na srečo po 3.a členu ZIS in 18. členu Pravilnika. Za klasične igre, na primer loterijske srečke, starostna meja v zakonu ni tako izrecno določena.

Ali se dobitki pri igrah na srečo obdavčijo?

Odvisno od vrste igre. Pri klasičnih igrah na srečo se dobitek nad 300 evrov obdavči s 15 odstotki, davek pa v imenu igralca odtegne in plača prireditelj. Pri posebnih igrah, torej v igralnici, pri avtomatih in v spletni igralnici, se davek na dobitke ne plača.

Viri

Besedilo pojasnjuje veljavna pravila in ni pravni nasvet. Koncesijo ponudnika preverite v registru Ministrstva za finance, morebitno prijavo pa vložite pri nadzornem organu. Če se pri igranju pojavi občutek izgube nadzora, je brezplačna pomoč na voljo na številki Center Šteker, 080 2016.