Ali so spletne igralnice v Sloveniji legalne in kaj to pomeni za igralca

Strokovni pregled: Boštjan Pušnik. Zadnja posodobitev: september 2026.

Ali so spletne igralnice legalne v Sloveniji? Vprašanje nima odgovora da ali ne, ampak register. Spletne igre na srečo sme v Sloveniji prirejati le družba s koncesijo vlade, in to le tisto igro, ki je določena v koncesijski pogodbi. V registru Ministrstva za finance so septembra 2026 tri spletne igralnice, vse istega koncesionarja. Zakon določa, kdo sme igre prirejati; za igralca je pomembno, kaj koncesija zagotavlja in česa brez nje ni.

Kdo sme v Sloveniji prirejati spletne igre na srečo?

Prirejanje iger na srečo je po zakonu izključna pravica Republike Slovenije, razen kadar zakon določi drugače. Zakon o igrah na srečo (ZIS) v 3. členu pravi: »Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.« Isti člen določa tudi strop: trajno lahko klasične igre na srečo prireja največ dva prireditelja, vlada pa lahko podeli največ 15 koncesij za igre v igralnicah in 45 koncesij za igralne salone.

Za splet velja posebno pravilo. 3.a člen ZIS določa: »Igre na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih lahko prirejajo le gospodarske družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah, in sicer le tisto spletno igro na srečo, ki se določi v koncesijski pogodbi.« Sistem ponudnika mora biti povezan tudi z informacijskim sistemom nadzornega organa, ki ima do njega bralni dostop. Tehnično plat koncesije podrobneje razloži kaj koncesija za spletne igre tehnično pomeni.

Koncesionar posebnih iger na srečo je lahko po 55. členu ZIS le delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji. Slovenska koncesija zato ni dokument, za katerega bi tuja znamka preprosto zaprosila poleg svoje licence; vezana je na slovensko delniško družbo in na omejeno število koncesij. O tem, kaj vse Zakon o igrah na srečo določa za igralce, podrobneje piše pregled zakona.

Koliko spletnih igralnic ima slovensko koncesijo?

Odgovor je v izvlečku iz registra koncesionarjev za prirejanje spletnih iger na srečo v igralnici, ki ga vodi Ministrstvo za finance. Različica iz leta 2026 ima tri vrstice, in vse tri pripadajo istemu koncesionarju. Doba veljavnosti posameznih koncesij v izvlečku ni navedena.

Imena in domene koncesionarja v tem članku niso navedena; najdete jih na strani katere igralnice imajo koncesijo v Sloveniji. Za klasične igre na srečo velja ločen register prirediteljev, v katerem sta Loterija Slovenije d. d. in Športna loterija in igre na srečo d. d.; register njunih spletnih kanalov po domeni ne navaja.

Register se preverja pozitivno: vprašanje ni, ali je ponudnik na kakšnem seznamu prepovedanih, ampak ali je v registru koncesionarjev. Javno dostopnega seznama blokiranih ali nelegalnih ponudnikov v Sloveniji ni, zato negativnega dokaza, da ponudnik ni na nobenem seznamu, v praksi ne morete pridobiti. Preveriti lahko le, ali je pozitivno naveden. Kako sami preverite, ali ima izbrana spletna igralnica slovensko koncesijo, po korakih pojasni postopek preverjanja koncesije.

Ali so spletne športne stave urejene enako?

Ne povsem. 53. člen ZIS določa, da se posebne igre na srečo, z izjemo športnih napovedi in športnih stav, prirejajo po pravilih za igralnice in igralne salone; športne stave torej sodijo med klasične igre na srečo (10. člen ZIS) in ne pod koncesijo za spletno igralnico. V registru prirediteljev klasičnih iger sta za to področje vpisana dva prireditelja.

Za igralca to pomeni: spletne športne stave preverjate v registru prirediteljev klasičnih iger, ne v registru spletnih igralnic. Gre za ločen del istega zakona, ne za izjemo od njega. Zamenjava obeh registrov je pogosta napaka, ker oba urejata isti zakon in ista beseda »koncesija« nastopa v obeh, vendar gre za dva ločena seznama ponudnikov.

Ali je tuja licenca enaka slovenski koncesiji?

Zakon ne razlikuje ponudnikov po sedežu, ampak po tem, ali imajo koncesijo oziroma dovoljenje pristojnega organa. Koncesijo podeli Vlada Republike Slovenije, koncesijsko pogodbo pa sklene minister, pristojen za finance. Licenca, izdana na Malti, v Curaçau ali kjer koli drugje, je drug dokument: izdal jo je drug organ, po drugem postopku, za drugo ozemlje. Ne nadomešča slovenske koncesije in ne dokazuje, da jo ponudnik ima.

V praksi preverjanja strank se pogosto pokaže, da imata lahko dve strani enak logotip in enako besedilo, a različno domeno. Enako velja za druge znake, ki delujejo prepričljivo, a pravno ne dokazujejo ničesar: slovenski jezik strani, domena .si, plačilo v evrih ali pečat v nogi strani. Nobeden od teh znakov ni dokument in nobeden ne nastopa v registru Ministrstva za finance; gre le za oblikovanje strani. Edini dokaz koncesije je vpis v register Ministrstva za finance. Preverite koncesijo, ne videza.

Kaj zakon prepoveduje in komu so namenjene globe?

6. člen ZIS določa: »Sprejemanje ali posredovanje vplačil, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.« Kazenske določbe zakona to prepoved podkrepijo z globami.

110. člen predpisuje globo za prirejanje iger na srečo brez dovoljenja ali koncesije, 111. člen pa za sprejemanje vplačil, oglaševanje ali druge storitve za ponudnika brez koncesije po 6. členu. Razpon je odvisen od tega, kdo prekršek stori:

Kazenske določbe ZIS (110. in 111. člen) so naslovljene na tiste, ki igre prirejajo, sprejemajo ali posredujejo vplačila oziroma jih oglašujejo.

Kaj nadzorni organ lahko naredi in česa ne?

Kadar nadzorni organ (Finančna uprava Republike Slovenije, FURS) ugotovi prirejanje iger na srečo brez dovoljenja ali koncesije, po 107. členu ZIS izda odločbo o prepovedi. Pritožba zoper odločbo njene izvršitve ne zadrži. Če naslovnik odločbe ne izvrši, lahko nadzorni organ po 107.a členu predlaga Upravnemu sodišču RS, naj ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do strani, prek katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade. Upravno sodišče odloči v sedmih dneh od predloga, ponudnik pa se lahko v treh dneh pritoži na Vrhovno sodišče RS, ki odloči najpozneje v 15 dneh. Omejitev sme segati le toliko daleč, kot je nujno potrebno, in na način, ki je za ponudnika najmanj obremenjujoč.

Nekaterih stvari zakon nadzornemu organu ne daje. Plačil ustaviti ne more: po podatkih Fursa, ki jih je septembra 2026 objavil 24ur, bi za to bila potrebna izrecna zakonska določba, ki je v ZIS ni. Javnega seznama blokiranih domen ni: nadzorni organ objavlja le opis postopka, ne konkretnega seznama. In spor med igralcem in ponudnikom ni njegova naloga: 108. člen ZIS med nalogami nadzornega organa navaja poročila, računovodske izkaze, lastniško strukturo, koncesijsko pogodbo, neposredni nadzor, zbirko izjav o samoprepovedi in informacijski sistem, reševanja sporov med igralcem in ponudnikom pa med njimi ni.

Obseg dela nadzornega organa ponazarjajo podatki, ki jih je po podatkih Fursa 23. septembra 2026 objavil 24ur: v letu 2026 je bilo 90 inšpekcijskih nadzorov, v 21 primerih je dostop zablokiral operater sam, 7 postopkov je bilo še odprtih; odtok sredstev k ponudnikom brez koncesije naj bi v letu 2025 znašal 95,17 milijona evrov, leto prej pa po istih podatkih 102,3 milijona evrov. Gre za podatke medija, ki jih pripisuje Fursu, ne za primarno objavo nadzornega organa, zato jih v tem članku ne seštevamo in ne preračunavamo naprej.

Kaj to pomeni za igralca?

Prvič: omejitev dostopa ni le nevšečnost. Furs je marca 2024 po poročanju STA pojasnil: »Ukrep omejitve dostopa do tovrstnih spletnih strani pomeni, da slovenski igralci, ki imajo na njih že odprt igralni račun, prek dostopa do interneta slovenskega operaterja ne morejo več dostopati do svojih denarnih sredstev.« Nedosegljiva stran torej ni dokaz, da je bila prej varna; je lahko tudi razlog, da igralec do svojega denarja začasno ne pride.

Drugič: kdo odgovori na pritožbo. Koncesionarja zavezujejo obvezen postopek za pritožbe, obveznost, da igralca obvešča o omejitvah, vplačilih in izplačilih ter stanju računa za zadnjih 60 dni, napotki za odgovorno igranje in opozorilo o tveganjih ter povezava z informacijskim sistemom nadzornega organa. Vse to so obveznosti koncesionarja, ki jih preverja nadzorni organ prek neposrednega nadzora in poročil, ne pa igralec sam. Pri ponudniku brez koncesije slovenski nadzor do teh obveznosti ne sega; ostanejo le pravila, ki si jih postavi ponudnik sam.

Samoprepoved je po 9. členu ZIS obveznost gospodarske družbe, ki je pridobila koncesijo, in velja smiselno tudi za spletne igre na srečo. Kako jo vložite in za koliko časa velja, pojasni postopek vložitve samoprepovedi. Dobitki iz spletne igralnice se v Sloveniji ne obdavčijo z davkom na dobitke pri klasičnih igrah na srečo, ki velja za klasične igre nad 300 evrov; kako se obdavčijo dobitki iz spletne igralnice, pojasnjuje pregled obdavčitve dobitkov.

Od koliko let so dovoljene spletne igre na srečo?

3.a člen ZIS določa: »Udeležba pri spletnih igrah na srečo je dovoljena samo osebam, starim najmanj 18 let.« Enako določa 18. člen Pravilnika o prirejanju iger na srečo prek interneta, za obisk igralnice pa 83. člen ZIS: »Obisk v igralnici je dovoljen samo osebam, starim najmanj 18 let.«

Koncesionarju, ki dovoli udeležbo pri spletnih igrah na srečo osebi, ki še ni stara 18 let, grozi po 112. členu ZIS globa od 5.000 do 35.000 evrov. Za klasične igre na srečo zunaj spleta (na primer srečke v trafiki) starostna meja v zakonu izrecno ni navedena. Preverjanje starosti je torej izterljivo pri koncesionarju; pri ponudniku brez koncesije ga slovenski nadzor ne preverja.

Kaj preverite, preden odprete igralni račun

Preden vplačate, naredite tri stvari. Preverite, ali je ponudnik med koncesionarji v registru Ministrstva za finance. Shranite posnetek zaslona splošnih pogojev, ki ste jih sprejeli, skupaj z datumom. Če se ob igranju pojavi občutek izgube nadzora, je brezplačna pomoč na voljo po telefonu: Center Šteker, 080 2016.

Besedilo pojasnjuje pravila in ni pravni nasvet.

Pogosta vprašanja

Viri

Podatki v tem članku so preverjeni v naslednjih virih:

• PISRS: Zakon o igrah na srečo (ZIS), NPB 10: pisrs.si (dostopano 25. septembra 2026)
• PISRS: Pravilnik o prirejanju iger na srečo prek interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, NPB 4: pisrs.si (dostopano 25. septembra 2026)
• Ministrstvo za finance: Izvleček iz registra koncesionarjev za prirejanje spletnih iger na srečo v igralnici (2026): gov.si (dostopano 25. septembra 2026)
• GOV.SI / Ministrstvo za finance: Igre na srečo: gov.si (dostopano 24. septembra 2026)
• Furs: Nadzor iger na srečo: fu.gov.si (dostopano 25. septembra 2026)
• Ministrstvo za finance: Izvleček iz registra prirediteljev klasičnih iger na srečo (2026): gov.si (dostopano 24. septembra 2026)
• Center Šteker: steker.si (dostopano 24. septembra 2026)