Kadar bližnji izgublja nadzor nad igranjem na srečo, se marsikdo najprej vpraša, ali lahko namesto njega uredi samoprepoved. Ne more. Po Zakonu o igrah na srečo (ZIS) o samoprepovedi odloči izključno igralec sam, s pisno izjavo pri koncesionarju, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) pa je zanj ne uredi. Besedilo razlaga, kaj lahko kot bližnji storite in česa ne. Pomoč svojcem ni v tem, da prevzamete odločitev namesto njega, ampak v treh stvareh, ki ostajajo v vaši moči: v pogovoru brez obsojanja, v zaščiti skupnih financ in v pomoči, ki jo poiščete zase. Zaupna linija programa Mladi hazarder svetuje tudi svojcem na številki 040 88 99 18, brezplačno svetovanje na daljavo za celo Slovenijo pa ponuja Center Šteker, 080 2016.
Pomoč za vas in za bližnjega: Mladi hazarder, zaupna linija 040 88 99 18 (svetuje tudi svojcem) · Center Šteker, brezplačno svetovanje 080 2016 (tudi za bližnje) · v akutni stiski 116 123 (brezplačno, anonimno) ali 112 · nasilje v družini: SOS telefon 080 11 55 (brezplačno).
Kako prepoznam, da igranje ni več le zabava?
Prvi znaki so pogosto vezani na denar: nepojasnjeni dolgovi, izposojanje denarja brez razloga, nenadno več gotovine ali, nasprotno, njeno izginjanje, neplačani računi ali grožnje z izklopom elektrike in telefona. Po opisu programa Mladi hazarder se jim pridružujejo tudi spremembe v odnosih: nihanja v razpoloženju, prikrivanje, vse večja samoizolacija in manj časa, namenjenega družini. Čas za igranje sčasoma raste na račun vsakdanjih obveznosti: zamujanja, izostajanja, odlašanja.
Noben od teh znakov sam po sebi ni diagnoza, le razlog za pogovor.
Pogosta ovira je zanikanje: bližnji sam problema pogosto ne prizna ali ga zmanjšuje, partner pa dolgo ne ve, ali gre res za igranje ali le za krizo v odnosu. Po ocenah stroke, na katere se sklicuje program Mladi hazarder, problematično igranje ene osebe prizadene med pet in deset ljudi v njeni okolici: partnerja, otroke, starše, sorojence, prijatelje in sodelavce. To je ocena, ne meritev, in velja za vse, ki so osebi blizu, ne le za enega člana družine. Celotne podatke o tem, koliko ljudi v Sloveniji igra igre na srečo in koliko jih ima težave, zbira ločena stran: po Nacionalni raziskavi iz leta 2023 (objavljeni leta 2025, NIJZ) zmerno do visoko tveganje izkazuje 4,1 odstotka igralcev, znake zasvojenosti pa 0,1 odstotka igralcev. Oba deleža se torej nanašata na igralce, ne na celotno prebivalstvo. Podrobnejši seznam znakov, ki utegnejo kazati na zasvojenost, ponuja ločen članek o znakih zasvojenosti z igrami na srečo.
Kako začeti pogovor, če bližnji vse zanika?
Vodnik Zavoda Etnika za družine (oktober 2019) svetuje odprt pogovor, brez kričanja in obsojanja. Povejte, kako igranje vpliva na vas in na družino, brez očitkov, in pokažite razumevanje: bodite konstruktivni, ne obtožujoči.
Po nasvetu programa Mladi hazarder si vzemite čas, da čim bolje razumete njegov položaj. Če se bližnji počuti razumljenega, so možnosti za odprt pogovor in skupno strategijo večje. Pri tem ne skrivajte lastnih občutkov: tudi vi namreč trpite posledice, in to je po besedah programa človeško ter povsem normalno.
Koristno je poznati pet faz, skozi katere po tem modelu gre sprememba: brez težav, razmišljanje, pripravljenost, akcija in vzdrževanje. Zdrsi, torej vrnitev k igranju po obdobju brez njega, so po istem modelu sestavni del procesa, ne njegov konec.
Kadar bližnji težavo zanika, več pomaga, če ostanete pri tem, kaj opažate in občutite, kot pri sodbah o njegovem značaju. Velikih odločitev, na primer razhoda, vodnik svetuje ne sprejemati v akutnem stresu; en sam pogovor težave ne bo rešil.
Ali naj poplačam njegove dolgove?
Vodnik Zavoda Etnika za posege pri financah predlaga jasna pravila. Vse redne račune odslej plačujte sami, ne bližnji. Odprite ločen bančni račun za družino in s skupnih računov ter kartic odstranite svoje ime. Obstoječe prekoračitve je smiselno ukiniti, sorodnike in prijatelje pa prosite, naj mu ne posojajo denarja.
Dolgov, ki jih je bližnji naredil z igranjem, ni smiselno poravnavati namesto njega – smiselno je, da jih odplačuje oseba, ki jih je povzročila. Vodnik za tak pogovor predlaga tudi konkretno formulacijo, ki jo velja prilagoditi svojim besedam: da ne morete več reševati njegovih težav z igranjem namesto njega. Za zaščito skupnega premoženja se je smiselno posvetovati s pravnikom; splošnega odgovora vodnik ne daje.
Ena izjema od tega pravila je pomembna: če obstaja še tako majhna možnost psihičnega ali fizičnega nasilja, dostopa do denarja za gospodinjstvo ne omejujte, saj je varnost pomembnejša od financ. Pokličite SOS telefon, 080 11 55, ali v nujnem primeru 112.
Ali lahko samoprepoved vložim namesto njega?
Ne. Deveti člen ZIS določa, da samoprepoved uredi izključno igralec sam, s pisno izjavo pri koncesionarju; velja najmanj šest mesecev in največ tri leta na celotnem območju Slovenije, smiselno pa tudi za spletne igre na srečo. Furs to potrjuje izrecno: »Družinskemu članu se ne more urediti prepovedi udeležbe pri igrah na srečo, saj iz določb ZIS nedvoumno izhaja, da se mora oseba … osebno zglasiti … kjer mora sama izpolniti pisno izjavo.« Furs tudi sam za igralca postopka ne opravi: »Furs za igralce ne more in ne sme opraviti postopkov.«
Kaj torej lahko naredite vi kot bližnji? Prvič, bližnjemu lahko razložite, da samoprepoved obstaja in kako deluje, odločitev pa v celoti ostane na njem. Drugič, ločeno od samoprepovedi obstaja prepoved vstopa po 84. členu ZIS: koncesionar »lahko posameznim osebam ali skupinam oseb prepove vstop v igralnico, ne da bi bilo treba navesti razloge«. Furs pojasnjuje, da »taka prepoved vstopa nima narave samoprepovedi«. Gre za prosto odločitev koncesionarja, na katero nimate pravice; velja samo v tisti igralnici, ne velja za splet in se ne vpisuje v evidenco Fursa. Za kaj natančno gre pri samoprepovedi in kako jo igralec vloži, pojasnjuje ločen članek o vlaganju samoprepovedi.
Kaj zakon in nadzorni organ zagotavljata, in česa ne?
Zakon koncesionarju nalaga, da igralca opozori na tveganja in mu da informacijo, kje lahko dobi pomoč ob zasvojenosti (osmi člen ZIS). Ko igralec vloži samoprepoved, jo Furs razpošlje vsem koncesionarjem, ti pa so od tega trenutka dolžni prepovedati vstop.
Tega pa zakon in nadzorni organ ne zagotavljata. Furs ne ureja samoprepovedi za nikogar: ne za igralca na prošnjo bližnjega in ne za bližnjega samega. Samoprepoved ne velja v tujini, saj Slovenija na tem področju nima sklenjenih dvostranskih sporazumov. Obveznosti iz ZIS veljajo za koncesionarje, torej ponudnike s slovensko koncesijo; ali je igranje pri tujem ponudniku brez koncesije za igralca dovoljeno ali ne, zakon ne pove, in to vprašanje ta stran namenoma pušča odprto. Furs prav tako ne svetuje družinam; za to obstajajo drugi, brezplačni naslovi v naslednjem poglavju.
Kam se lahko obrnem sam?
Za bližnje v Sloveniji ni ene same, osrednje linije, so pa štirje preverjeni naslovi, ki lahko pomagajo.
| Kdo | Kako | Za koga | Brezplačno |
|---|---|---|---|
| Mladi hazarder | 040 88 99 18, SMS, e-pošta, klepet | tudi za svojce | Da |
| Center Šteker | 080 2016 | tudi za ključne bližnje | Da |
| ZD Nova Gorica | 05 338 32 00 | družinski člani v zdravljenju | Da, brez čakanja |
| Anonimni hazarderji | 031 734 728, e-pošta | igralci (kontakt lahko posreduje bližnji) | Da |
Mladi hazarder (Zavod Etnika, financira Ministrstvo za zdravje z NIJZ, 2025–2028) je dosegljiv tudi prek SMS-a, e-pošte pomoc@mladihazarder.si in klepeta. Za družine je odgovor izrecen: »Pokličite nas … ali nam pišite in skušali bomo pomagati tudi vam.«
Center Šteker (Društvo IndiJanez) v svetovalnici »Izštekaj se« ponuja »brezplačna svetovanja brez čakalnih dob«, v živo in na daljavo, tudi »za ključne bližnje«. Ciljna skupina so predvsem otroci in mladostniki, zato je center najbolj na mestu za starše mladoletnih igralcev.
Center za zdravljenje zasvojenosti pri Zdravstvenem domu Nova Gorica v zdravljenje vključuje tudi družinske člane: »V proces zdravljenja se zato vključujejo tudi družinski člani, ki tudi potrebujejo pomoč«, čakalne dobe pa ni.
Anonimni hazarderji so skupina za samopomoč za igralce same – edini pogoj je, da si igralec »želi, da bi prenehal hazardirati«; kontakt jim lahko posredujete, sami tja ne sodite. Brezplačno psihoterapijo Mladi hazarder (Ljubljana, Maribor, Koper, brez napotnice) ponuja osebam »s težavami, ki so posledica hazardiranja«, s pogojem popolne abstinence; ali velja tudi za vas, vprašajte na 040 88 99 18. Celoten pregled pomoči ponuja ločen članek.
Kaj, če bližnji pomoč zavrača?
Če je bližnji še v fazi, ko težave sploh ne vidi, mu ne morete vsiliti niti zdravljenja niti samoprepovedi. Odločitev je in ostaja njegova. Lahko pa storite troje, ne glede na to, ali je pripravljen: poiščete pomoč zase, zaščitite skupne finance in mu daste vedeti, da kontakt obstaja, kadar se bo zanj odločil.
Zavračanje pomoči torej ne pomeni, da ste nemočni, temveč da je krog, na katerega lahko vplivate, ožji, kot bi si želeli.
Kako poskrbeti zase, in kdaj je stiska nujna?
Skrb za bližnjega, ki igra, pogosto prinaša stres, tesnobo in občutek nemoči; po vodniku Zavoda Etnika to velja tudi za druge družinske člane, ne le za tistega, ki igra. Najprej poskrbite zase in za otroke v gospodinjstvu, šele nato za rešitev bližnjega.
V akutni stiski pokličite Zaupni telefon Samarijan, 116 123, brezplačno in anonimno, ali 112. Če gre za nasilje v družini, je na voljo SOS telefon, 080 11 55; »Klic na SOS telefon je brezplačen« in zaupen. Za otroke in mladostnike v družini je tu TOM telefon, 116 111, ki ponuja »anonimno, zaupno in brezplačno svetovanje za otroke in mladostnike«.
Pogosta vprašanja
Ali lahko samoprepoved uredim za partnerja, otroka ali starša?
Ne. Deveti člen ZIS določa, da samoprepoved uredi izključno igralec sam, s pisno izjavo pri koncesionarju. Furs izrecno pojasnjuje, da je družinskemu članu ni mogoče urediti namesto njega. Lahko mu razložite, da možnost obstaja, odločitev pa ostane na njem.
Ali lahko igralnico prosim, naj bližnjemu prepove vstop?
Da, po 84. členu ZIS lahko koncesionar posamezniku prepove vstop, ne da bi navedel razlog, vendar je to njegova prosta odločitev, ne vaša pravica. Prepoved velja le v tisti igralnici, ne velja za splet in po Fursovih pojasnilih nima narave samoprepovedi.
Ali moram poplačati dolgove, ki jih je bližnji naredil z igrami na srečo?
Vodnik Zavoda Etnika svetuje, da dolgove odplačuje oseba, ki jih je povzročila, ne bližnji. O tem, kako pravno zaščititi skupno premoženje, se posvetujte s pravnikom, saj splošnega odgovora za vse okoliščine ni.
Ali lahko pomoč poiščem, tudi če bližnji noče priznati težave?
Da. Pomoč pri Centru Šteker in programu Mladi hazarder je namenjena tudi svojcem samim, ne glede na to, ali je igralec pripravljen sodelovati. Pogovor, zaščita financ in lastna podpora so na voljo, tudi če on še ni pripravljen na spremembo.
Kaj, če bližnji po obdobju brez igranja spet začne igrati?
Po modelu sprememb, na katerega se sklicuje Mladi hazarder, so zdrsi sestavni del procesa, ne njegov konec. To ne pomeni, da je dosedanji trud izničen, temveč da je smiselno spet poiskati pogovor in po potrebi strokovno pomoč.
Kam pokličem, če doma pride do nasilja?
Pokličite SOS telefon, 080 11 55, brezplačno in zaupno, ali v nujnem primeru 112. Če gre za otroka ali mladostnika v družini, je na voljo tudi TOM telefon, 116 111, anonimno in brezplačno.
Viri
- Mladi hazarder, Hazarder v družini: znaki, zanikanje, faze sprememb. mladihazarder.si (dostop 25. 9. 2026)
- Mladi hazarder, Klepet, SMS, telefon. mladihazarder.si (dostop 25. 9. 2026)
- Mladi hazarder, Psihoterapevtska pomoč. mladihazarder.si (dostop 25. 9. 2026)
- Zavod Etnika, Problematično igranje na srečo: vodnik za družine v težavah (oktober 2019). mladihazarder.si (dostop 25. 9. 2026)
- NIJZ, projekt Mladi hazarder. nijz.si (dostop 24. 9. 2026)
- Center Šteker, Svetovalnica. steker.si (dostop 25. 9. 2026)
- Zdravstveni dom Nova Gorica, Center za zdravljenje odvisnosti. zd-go.si (dostop 25. 9. 2026)
- Anonimni hazarderji Slovenija. anonimni-hazarderji.eu (dostop 25. 9. 2026)
- FURS, Prepoved udeležbe pri igrah na srečo – samoprepoved, podrobnejši opis (2. izdaja, julij 2023). fu.gov.si (dostop 25. 9. 2026)
- Zakon o igrah na srečo (ZIS), 8. in 9. člen. pisrs.si (dostop 24. 9. 2026)
- Uradni list RS, ZIS-UPB3, 84. člen. uradni-list.si (dostop 25. 9. 2026)
- NIJZ, Nekemične zasvojenosti v Sloveniji, Nacionalna raziskava 2023 (objavljeno 2025). nijz.si (dostop 24. 9. 2026)
- Zaupni telefon Samarijan. telefon-samarijan.si (dostop 25. 9. 2026)
- Društvo SOS telefon. drustvo-sos.si (dostop 25. 9. 2026)
- TOM telefon (ZPMS). e-tom.si (dostop 25. 9. 2026)
Če ste bližnji osebe, ki igra, so trije koraki v vaši moči: pogovor brez obsojanja, zaščita skupnih financ in pomoč, ki jo poiščete zase, tudi če on še ni pripravljen. Če se ob tem pojavi občutek stiske, je brezplačna pomoč na voljo takoj: Center Šteker, 080 2016. Več o samoprepovedi, omejitvah in pomoči pri igrah na srečo in o načelih odgovornega igranja najdete v ločenih prispevkih. Besedilo pojasnjuje pravila in ni pravni ne strokovni nasvet.